Toča v dar...

Še pesem topolov odmeva, jelše veter upogiba, prepeva, panonska ravnica živahna, ob pšeničnih poljanah prekrasna... Žal pesem spet je otožna, kot tam človek je v skrbeh, z Muro, mejami obkrožen, potrt, premagan, s solzo v očeh... Pod ujmo ledeno so ostali le žulji, utihnila je pesem, ji melodija, pridelek uničen bo odšel v pozabo, kot da brezup in upanje sta harmonija ? Minut le par uničil ves trud, veselje, ves znoj zaman, ko toča vse zmelje, a v jutri upanje ponovno oživi, da kmeta ob delu, narava obdari.