Že dolgo ni glasu od tebe, kako si kaj, sprašujem se zaskrbljen v svoji duši, morda si bolna, da te ni; srečujem tvoje znance, ki hitijo nemi v vse smeri, v očeh njih vidim sence, le tvoje podobe v njih ni; zato sprašujem sebe…. njih, te kdo je videl…srečal, govoril…nasmeh izmenjal, a dobim namig…skrivnosten vdih; zdaj vem, zakaj te ni in kje hodiš, ko sem sam med meni tujimi ljudmi, da takrat si vedno z mano, da še sam ne vem.
#Poezija
Tavanje...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Že dolgo ni glasu od mene,
kako sem, raje ne sprašuj,
duša mi je razdvojena,
v srcu pa občutek tuj.
Ko hitim med znanimi obrazi
in tistimi, ki so mi tuji,
iščem prav tako kot ti,
pogled mi dragi, a ga ni.
A glej, tudi meni je občutek dan,
da vendar nisem sama, ti ne sam.
Res je, da nisem sam, ne ti,
me veseli,
vesel sem za oba,
in to prav od srca;
vedi, samota
v dvoje je najhujša…
…naj bolj boli,
ona ubija,
žre ljudi.
Hvala Ti za lep verz, mej se lepo.
lp, Franci
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
V času dneva mater, žena...deklet
