Zaradi svojih interesov Nas nehajte moriti. Pustite raje ljudstvu , Drug drugega ljubiti. Bi še se radi klali, Da ste boljši dokazali ? Čemu služi vaše znanje, Za obstoj , ali mesarsko klanje ? Zaman je Himna vsaka, Če brat sovraži brata. Nemočno odpuščanje čaka, dokler srca so polna blata. Je treba Balantiča brati Srca Kajuha se ne bati, Ljubezni do obeh, Nikar se sramovati. Otroci »zmagovalcev«, Z otroci so »poražencev«, Med sabo se ženili, In otroke zaplodili. Da v ljubezni, odpuščanju, Otroci rasli bi v spoznanju: » Ljubezen je le ta, Ki za večno Zmagat zna!« Zaradi svojih interesov, Nas nehajte moriti. Raje poizkusite, Drug drugega ljubiti.
#Poezija
Sprava
Skupnost Pozitivk
Komentarji
10Prelepa, socialno angažirana pesem, za katero bi si želela, da bi bila na veliko natisnjena v Delu in da bi si jo prebrali vsi "razdiralni" politiki.
Lep pozdrav, Desiree
Hvala za odziv,
Aloha in pa Desiree,
mogoče pa preroške,
so besede te :
"Vremena Kranjcem bodo se zjasnila.............."
Bog, požegnaj prosim te besede.
Juda I
To kar velja omeniti pri tvojem zapisu je poziv k Ljubezni, ki je Bog. Katoliki pozabljajo, se ideološko vedejo in izključujejo
Ljubezen iz procesa sprave.
Svit!
Tudi oni poterbujejo ljubezen in kruh ter pastirja iz tvojih kratkih in jedrnatih pesmi, ki zadanejo v samo srčiko.
Ko ga bodo zaužili,
svojo zver umirili,
pastirja v sebi prebudili,
bodo maščevanje opustili.
A kdaj bomo mi,ne-katoliki
Kruh nebeški zaužili,
parstirja prebudili,
katolikom odpustili ?
Vse na muči hudi Greh
imamo težko pod-zavest.
Roko si podajmo,
za setre, brate se priznajmo.
Pokopljejo naj mrtvi mrtve,
pustimo že pri miru žrtve,
najhujše zmote v zgodovini,
saj hudiček angelčka rad hlini.
Svit,
dober pisec si,
Kruha in Pastirja,
naj dobe vsi.
Juda I.
Mislim, da dobro vem kaj hočem.
Poznam se dokaj,
iz tega gledam na vse,
sem prizanesljiv,
a hkrati odločen.
Hvala za oceno.
Pustimo umrlim, čeprav globoko pod zemljo, naj počivajo v miru...zmotno obtoževanje od kogar koli le oživlja, podžiga živaljsko maščevanje najprej v besedi, potem pa je dovolj le iskra razdora, sprenevedanja, ribarjenje v kalni vodi, prenehajmo obtoževati, nasilje lahko rodi le nasilje.Dokler se bodo risale meje v glavah politikov, zgodovina po trenutnih potrebah, se preprostemu človeku piše slabo. Tu je obračanje k Bogu, molitvi premalo.Poglejmo v sebe, iščimo spravo ne v besedi, v sebi.Ne naglas, potihoma s srcem kot do so človeka.Glejmo naprej v jutrišnji dan.
To bo resnična sprava.
Pesem, ki je zadela bistvo našega trenutka !
Lep pozdrav !
jože.k
Seveda, ampak "pod zemljo" ni nikogar, so le ostanki teles.
V prehajanju iz rojstev v rojstva smo neumrljivi. Vsakič na tem svetu se soočimo s preteklimi dejanji, pa naj bodo storjena na kateri koli strani, morajo slej ko prej biti izravnana. Lahko traja precej časa, da človek, kot narod dozori za tovrstno dejanje. Pri nas, kaže, strasti še precej tlijo.
Jože, Svit!
Da Svit, strasti tlijo in nacionalna Katarza je kot je videti še zelo daleč. In ravno zato je pomembno kot pravi Jože, da vsak pri sebi doseže katarzo, se spravi sam s seboj. Potem bo zanamcem mogoče veliko lažje in bolje.
Juda I.
Ja, pri sebi.
Pozdravljen Juda I.,
Če bi le bilo tako,
lepo.
LP
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Brezi
