Špelca

Pesmica je čudovita, saj čuvita je tudi njena glavna igralka, ki vsekakor ni zaspanka, ker se vedno rada sanka. S čevlji in obleko je pa že tako, da brez dolgoletne prakse pa še s hitrostjo, se zapletajo lahko. Jože, ali ni zanimivo, da pesmi o otricih ( Špelca je gotovo že mlada dama) so vedno polne energije, nagajive in igrive. Mi, ki se imamo za odrasle, vedno nekaj godrnjamo. Lahkotnost in igrivost pa smo nekam odložili in že dolgo tega najnjo pozabili. Prijetna sprememba je tale Špelca. Upam, da bo dala še kakšno idejo. Lep pozdrav Jože. Ana Nuša

Malo popravljena o Špelci...se zgodi... Se Špelca jezi, na glas se huduje, nikakor si čeveljček ji sam ne obuje, ko levo si nogo v desnega tišči, ji noga prevelka, da zrasla se zdi... Ji mami pomaga res je problem, mnogo prerano, ni pustnih še šem, ko jopico oblači, je pač sredi zime, Špelca v rokav z glavo spet rine... Težave rešili sta, ven že hiti, sankanje, drsanje, saj lepšega ni, pogleda snežaka, prav čudno stoji, počasi nagiba, se sneg že topi.... Spustla sani je, nastal nov bo mož, lepši sneženi, če mu bo kos, a zebe jo v prste, na toplo zbeži, topel napitek le še si želi... Zdaj risanke gleda, jih komentira, kjer rdeča je kapica, volk jo nervira, Trnuljčica uboga, predolgo že spi, Kaj si le misli, še šolo prespi... Večer se že bliža, prišla bo še noč, da v sanjah priskoči ji na pomoč, da volka nažene, v gozd ga prepodi, reši Trnuljčico, se v šolo mudi...