Sanjam ob sončnem zahodu

Sanjamo čez dan, sanjamo ponoči, ob trenutkih nemoči., prizadetosti, žalosti, izgubi v ljubezni, v stiskah, sanjamo, čeprav vedno niso željene... Naslonjen ob vrbo ob Savi sanjam, o prijetnih trenutkih iz otroštva, o šaljivih potegavščinam, nagajivosti, sanjam o prvi nezgodi iz otroštva. Sanjam o materi, očetu, sestri, oskrbni ljubeči roki, prijazni besedi, o materi, ki se je vedno razdajala, očetu, ki je odhajal na delo ponoči. S skrbi polnim pogledom nas je pobožal, odšel v noč, se utrujen vračal med nas, materi, ki nas je bodrila z besedo, skrbna, vsas skromna, ljubeznijo. Na trenutke me spreletijo slike, cvetoče češnje v maju, prve ljubezni, nepozabnega v življenju, rojstva otrok, ko se prebudim iz sanj, razmišljanja.. Zdaj namesto sanj obujam spomine, prijetnih, veselih, ki dajo moči za jutri, takšnih, ki pospešijo utrip srca, ob sončnem zahodu poletnih dni.