#Poezija

Vi, ki živite...

kanika591 min branja
Deli zgodbo

Vi, ki še živite z mano, nikar ne jokajte, če že, vsaj ne na glas, in me danes ne sprašujte, zakaj je vse to in to, tu pri nas, saj z vami sem v istem somraku, kot vi in enako za pop….. umreti mi je, a čeprav v različnih smo drekih, smo na istem drvečem vozu, v enakem krču, drugačnem 'zosu'; naj vam solze tesnobe, razočaranja…besa, tiho teko, manj bo bolelo, bolečino obraza, upora smeh naj obsije, iz žepa vzemite pest stisnjeno, kot smo takrat jo, pokažite; Vi, s katerimi sem živel takrat, ko smo skupaj čakali jutro…sanje sanjali, z vami bi se še enkrat šel, ali za njo, za katero sem takrat sanjal…živel, e, zaradi nje, danes ne morem več živeti; Vi, ki živite z mano, povejte mi, a res moramo živi umreti?

Prejšnji članek na to temo

Iskanje