Včasih rabim solze slane, da se umirim in da prebolim. Preden pridejo jih čutim, kako pripravi se ta dež, ki po suhem nikogar ne spusti čez? Včasih rabim solze svoje, svojo žalost utopim. V njih razočaranje umijem, na njih novo upanje zgradim. Danes rabim moje solze, da ubijem misli vse, ki grdo zažirajo se v moje- najbolj goreče upanje. Ko bi le pomagale, bi zjutraj se oči smejale, ko bi le.. solzne misli, ah.. kar šle?
#Poezija
Solze
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Čestitam za pesem tedna! Pesem je dobra, saj me ni pustila ravnodušne in všeč mi je, da konec vzbuja upanje.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Moj nadjaz
