Popotnik beži pred vročino. Kam bi se skril na skalnem obrežju? Osamljen borovec, ki raste iz skale ga sprejme v svoj objem. Nešteto iglic, nešteto senc v krošnji borovca. V zelenilo odet mir. V zelenilo odeta svetloba. Vibrira jasnino, iskriv pogum. Prežene oblake nejasnosti. Daruje svoj mir in svetlobo. Neznosna vročina v njej popusti. Popotnik zadiha in se sprosti. Spoznanje, da en sam borovec ne daje le ene sence. Nešteto iglic, nešteto senc je v krošnji borovca.
#Poezija
Nešteto iglic, nešteto senc

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Preko potoka
