Kot bršljan

Živim od vode, sonca, darov zemlje in zraka; tudi od pokojnine, zanjo drugim se jemlje. Sem kot bršljan ali bela omela, postarana in dolgoživa kot zimzelena rastlina. Že malo betežna, solidarnosti deležna včasih se vprašam: Sem dovolj hvaležna? Nisem rada zajedavka kot bršljan in omela, za preživetje ne delam, le zahvalo imam. Prav nič ne nergam, da premalo imam; vsem z več ali manj ljubezni naj več imam.