Samostojnost

Ko vzcveti žlahtni cvet samostojnosti, se njegov dehteči vonj širi postopno, nove spretnosti skačejo v nahrbtnik življenjske opreme, skelet je trdnejši, hrbtenica pokončnejša, sklepi okretnejši, gibčnost in prožnost sta bolj elastični. Samostojnost te odveže preteklosti, v njej si prost žrtvenega kamna bremen otroške nemoči in kilave vzgoje neukih varuhov. Samostojnost ti da novo kožo, pripne ti veličastna krila, da se lahko nasloniš na veter in poletiš v širne daljave. Samostojnost te izzove, da svoje življenje živiš iz sebe, da izklopiš, izbrišeš nerabne programe, da izkusiš slasti novosti in varnost življenja samega po sebi. Vgrajena je vate, zato je ne išči drugje. Samostojnost te počasti za kraljevsko mizo, ki jo velikodušno deliš tudi z drugimi. Ne zato, ker jih potrebuješ, ampak, ker te to radosti. Samostojnost naplete mrežo povezav, v katerih se izmenjujejo žlahtnost življenja, ljubezen, blaginja in sreča. Samostojnost je dar, ki se v sebi množi, ko ga uživaš, več je použiješ, več je nastane. Pogum v njej raste in samozavest v njej cveti. Zato si jo privošči, redno in čimbolj pogosto. Krepi, bogati in poživlja moči!