Majhna sem in šibka: glas sem, ki boji motiti modro se tišino; stokrat pričeto sem dejanje, ki ne bo nikdar do konca izvršeno; ujeta sem v usodno moč svojega trenutnega razpoloženja; na videz sem brezbrižno vdana ob soočenju z dejanskostjo, ko strmim zgrožena v podobo svojo, kot jo zrejo drugi. Tako mi izgorevajo moči v samospraševanju, kaj storiti sama s sabo in kam s časom, ki mi je na razpolago. Danijela Premzl
#Poezija
Samospraševanje

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Grenke učne ure
