Kako različni smo si…

Nekateri ne hodijo na obiske, so pa jih veseli, se jih veselijo.. Ko prideš k njim je vse lepo, vsaka stvar je na svojem mestu. Nobenih pajčevin, prahu, nesnage. Postrežejo v najlepših servisih, vse v skladu s tistim kar ponudijo. Kozarci čisti, kristalni, kavo, pravo razkošje skodelice s podstavki iz pravega porcelana z zlato obrobo. Kot da bi hoteli pokazati kaj imajo, včasih boječe spogledujejo v tebe, kot da bi se bali ne bahali… Morda bom neroden kaj razlil, ali jim dragocenost razbil… Pa kaj bi tudi tam kjer prispevam, pošljem v objavo, se poigral z besedami, smo različni, za nekatere zaprti, pa spet pripravljeni z njimi razmišljati, komentirati, hvaliti grajati, žaliti. Celo nekateri počakajo tam nekje, ko pa se nekaj časa ne oglasiš, pa dobijo moč in se pojavijo. Ali hočejo pokazati da ne želijo biti v družbi z vsem in vsakomur. Vsi smo ljudje, le čas pa bo odločal, nekatere pozabil, druge omenjal, bodo pa takšni o katerih bodo govorili. Pa ne zato ker so ga poznali, preprosto zato ker jim bo ugajal/a… Sam sem že doživel da so ob prvem srečanju z menoj rekli da sem povsem, drugačen kot so si izrisali mojo podobo. Želim biti le preprost, razumljiv, dostopen, da včasih poniknem za neka časa… jože.k