Klicali so potres, ki bi potrgal korenine, podrl zgrajeno živost in opustošil pokrajino. Klicali so potres z besedami, ki bi posrkale hranljiv ponos na dosežke in ki bi s strupeno slanico izsušile tla, jim odvzele plodno rodnost. Jalovost tega početja se je sesula vase. Mojih tal taki tresljaji ne tresejo, takih besed ne jemljem vase. Pustim, da zdrsnejo mimo mene in jim zavrnem dostop. Samooskrbna sem v temeljih, ukoreninjena v svojo zemljo, vraščena v svoja tla, ponosna na svoje dosežke, potolažena v svojem objemu, živa v svojem življenju in povezana s tistimi, ki si tega želijo.
#Poezija
Protipotresna zaščita
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Če teli verzi ne bi bili le ena od mnogih impresij, bi rekla, da je dobro, da doživljamo "potrese in pretrese", obvarujejo nas pred samozadostnostjo. :)
da pa ne bo vse tako smrtno resno, en potres :)
https://www.youtube.com/watch?v=S2mb1pjuDv4
Potres v naprej čutijo menda živali, preostane nam preobrazba
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Žalostinka za zapravljen čas
