#Poezija

Preporod

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Mehak slap zlatih las je objel vse, kar je. Nežnost je pobožala odhajajoč dan. Svilna mehkoba je napolnila zrak. Pesem Bardov je igrala na nevidne strune. Sonce se je stopilo z luno, srebrna svetloba je zadišala po pravljici. Vilinski ključ je zasijal v svoji polni moči, napolnil je dušo, srce in um. Srce je ljubeče objelo um, stopljena sta v harmonično enost, za vedno. Duša igra na harfo radosti. Odprla je vrata v večnost. Čuvar rajskih vrat se je poslovil. Na odru življenja je zaigrala Modrost Večnosti. Lahkotno, radostno, ljubeče. S poljubom je oživila Življenje. S poljubom je spremenila Življenje. To je njena veličastna predstava. V svojem Raju se je rodila Boginja.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Zapela si skozme svojo pesem