Mehak slap zlatih las je objel vse, kar je. Nežnost je pobožala odhajajoč dan. Svilna mehkoba je napolnila zrak. Pesem Bardov je igrala na nevidne strune. Sonce se je stopilo z luno, srebrna svetloba je zadišala po pravljici. Vilinski ključ je zasijal v svoji polni moči, napolnil je dušo, srce in um. Srce je ljubeče objelo um, stopljena sta v harmonično enost, za vedno. Duša igra na harfo radosti. Odprla je vrata v večnost. Čuvar rajskih vrat se je poslovil. Na odru življenja je zaigrala Modrost Večnosti. Lahkotno, radostno, ljubeče. S poljubom je oživila Življenje. S poljubom je spremenila Življenje. To je njena veličastna predstava. V svojem Raju se je rodila Boginja.
#Poezija
Preporod

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Zapela si skozme svojo pesem
