Pravljica večernega neba

Pravljica večernega neba ... Gledam jo ko razdeli nebo v njega in njo Njegova je modrina medtem pa ona rdi v nebo Združena žarita v pozdrav miru ki ga duše željno vdihnejo Mirno podaš Zemlji roko in roki se skleneta v tesen objem Potem dahneš svetel Sončev poljub ...nato Zemlja zaspi ... a ve - spet boš - Sonce - prišlo novo jutro s sabo prineslo ...jaz pa bom kot že tolikokrat gledala to lepoto z nosom v nebo Spet se bo zaiskrilo oko in bo solza spolzela kanila na zemljo - a srce ... srce se Ti bo spet nasmejalo ... metulj