Posebna vrtnica…

Se s prsti dotakni, nežno, svojega obraza. Obraza, ki pozna veliko srečnih zgodb. Pobožaj te lasje, ki skuštrano štrlijo in dekliško navihano glavniku se smejijo. Obriši te oči od slano-sladkih solz, V katerih čar ljubezni goji vrt večnih rož, Ti vrtnica nebeška, prelepa in ranljiva, sadovi tvojih cvetov, dišijo, živijo … * Kristalni dotik, sijočega cveta - največja blagost za srce poeta. Iz ustnic bi roso jutranjo pil, v ljubezni topel šal te previdno ovil. miha rozman