Prihaja dan, se bosta poročila, zvestobo si večno obljubila, prstan zlat na ta dan v spomin, naj ju vodi sreča z njim. A pot v prihodnost ni vselej znana, le z bleščicami samo postlana, ovire so nevidne nepričakovane, le z ljubeznijo bodo vse pregnane. Dar ljubezni rodil se je otrok, nežno bitje še majcenih je rok, odrasel naj bi postal jima v ponos, starše povezoval kot trden most… Otrok bo skozi leta se spremenil, svojo lastno osebnost bo dobil, če staršem ne bo vselej všeč, naj ne krivijo sebe, kriv je svet…
#Poezija
Poroka bo...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
5"...če staršem ne bo vselej všeč,
naj ne krivijo sebe, kriv je svet…"
--------
en južnjak je lepo povedal, "ne treba imati decu, samo unuke"
Verjetno starši želijo otroku le najboljše mu stojijo ob strani
pa če se ti zdi še nesprejemljivo.
Svet je tisti ki od otroka zahteva marsikaj, tudi takšne stvari
ko ostanejo starši brez moči, nemočni...Nan pa naj se sliši še
tako malo verjetno.
lp
Jože, ne dramatiziraj, tisto je samo aforizem.
"naj ne krivijo sebe, kriv je svet…"
__________________
a starši pa niso svet?
Včasih je krivo okolje, pri mladini vzorniki njihov slog življenja,
navade mladih, uporaba drog itd.Starši velikokrat ne vedo za
početje svojih otrok, s kom se družijo, največkrat pa je že
prepozno. Prav gotovo jih niso vzgajali v tem duhu
To je ta in takšen svet...
lp.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ime bi mi menjal...
