Nek pogled

In gledam to življenje Nenehno se spreminja ... in kot morje ... niti za trenutek ne miruje Ni dovolj da je Ni dovolj da se razteza v čas da zapolnjuje vrzeli v neskončnem da kot sipek pesek polzi neopazno skozi prste Čas ... ni ga in vendar je čaroben in vendar poskoči skozi usta tja kjer se začne obzorje in smeh iskren je v njem in tisto žarenje ... Čas ... ogrlica bleščečih kamenčkov lahko ... pogled na njo srce ogreje iz čistih Misli in Duše stkan V roke nam je dan za sončen dan in včasih za noč srca ... ko Si daleč Sonce ... ko zatiskamo oči Hvala ker tudi v temi noči vedno ... vedno najdeš pot do tja ... metulj