Pisan svet

V večeru tihem čisto mirno luna sije čez poljano širno; se mi nasmehne prav lepo, ko skozi veje slikam jo. In slišim jo, ko šepeta sem dol, na Zemljo, k nam na tla: kljub mrazu naj toplina vas objame, v vas naj topel ogenj vname, imejte radi se, ljudje, saj brez ljubezni svet brez barv je! In jo pogledam, luno, spet: le brez skrbi, ostal bo pisan svet, saj ljubim jaz in ljubiš ti, močno, srčno, do konca dni ...