Pestuje revščino

Zdaj se mi nasmiha, a denar usiha, čeprav je hladna, je nepozabna. S seboj nosi skrbi, a to ljudi ne boli, mimo njega hitijo, se ga kar bojijo… Pa saj ni nalezljiva, le vest jih daje, Sem ter tja godrnja, kakšen kovanec da. Iz krp v katerih sedi, nič privlačno ne diši, iz čevljev veje prepih, človek je še kar tih… Nič ne de če tam sedi, v rokah časopis drži, morda da ga proda, sold ali dva dobiti zna. Ne bo obogatel, le še naprej bo živel, opominjal na usode, človeku gre hudo narobe… jože.k