Osat

Nihče ne seje osata, nihče ga ne mara, on pa kar vztraja. Nepreviden dotik izvabi ti krik, ko zaboli in skeli. Ena sama korenina je močna, odločna, kot sveder mogočna. A ljudje ne vedo, da jim je v pomoč, da rahlja jim zemljo. Ni ljub ti človeški osat, ki rad pove v obraz, da prav ne ravnaš. Da bi se prepoznal, se ne precenjeval, nikogar več zaničeval.