Tistih, ki tako radi obrekujejo, si s tem gradijo svojo prihodnost, ob tem pomagajo s podlimi lažmi, pozabljajo na svoje grehe, ob lažeh svojo neotesanost. A imajo denar, moč, lepo urejeni, nasmejani, polni obljub nam ponujajo raj, sami pa so že v njem, obdani s sebi enakimi. A ta raj je kot milni mehurček, ki se bo nekoč razpočil, ali pa bo dobil vonj po gnilem, morda pa ga bo odpihnilo, a pojavil drug, še bolj odvraten. Bogastvo jim jemlje spanec, še v polsnu štejejo denar, kujejo sovraštvo, zarote, tisti drugi onkraj tistega raja, pa mirno zaspijo, jim vest ne nagaja.
#Poezija
Ne maram jih
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Morda bi dodal le še, da živimo v časih, ko šteje edino le še denar, vse drugo po malem umira, človek se spreminja v neprepoznavno bitje, v njem je vse mlanj človeškega, ljudje se zapirajo v sebe, postajajo nezaupljivi. Ljudem v stiski pomagajo le še njim enaki, nekateri pa kupčkajo denar, razmišljajo kot da bi živeli večno. Pa ne bodo, le težko bodo odšli iz tega sveta. Ničesar ne bodo odnesli s seboj, tudi sledi svojega časa ne...
Hvala za zaupanje, izbrano pesem tedna !
jože.k
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Tam nekje
