Obljube

Rad bi si odprl svojo notranjst, stkal verze o tistem kar vidim, kar sem začutil in bil prizadet, res čuden je že ves ta moj svet. Kar nekdo gradi, drug že vse ruši, se s tem izkazujejo v prepričanosti, spet igrajo pozornost do otrok, a darujejo le prazne obljube, besede. Kakor da so pozabili obljubljeno, kaj je dostojanstvo, le sladke besede, ki so jih vedno polni, a le jezikajo. Okoli sebe se ograjujejo s sebi enakimi. Ta ščit, ograda, je vedno večja, a na sladkih besedah je spolzko, in ko jim bo spodrsnilo, popadajo, saj čakajo drugi, ponovno z obljubami.