Danes so me objeli gozdovi... Čutil sem nežno igranje vetra z vejami dreves, s krošnjami borovcev, cvetlične trate sredi gozda so se rahhlo pozibavale,valovile pot ki sem si jo utiral skozi vejevje, grmičevje, so me spremljale ptice, petje le teh mi je polnilo notranjost. Vabljive že zrele jagode so sladkale mojo notranjost, posamezne pajčevine skozi praprot in reso sem lahkotno obšel, vse polepšano s sončnimi žarki, ki so skozi listje igraje preskakovali, krasili mavrični svet barv nekaj prijetnega, kar pritegne, prevzame, objame človeka in dušo, sprošča, pomirja. Lepo je občutiti, in srkati vase, sprejemati sladkost objema gozdov, narave.
#Poezija
Objem gozdov
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Jože, prelepo pesem si napisal, čutim, kot da tudi mene božajo vonj, rastline in sadovi gozda. Prav hrepenenje sem začutila za tako izkušnjo, ki si je ta hip žal ne morem izpolniti. Kar vidim te v tem mehkem gozdnem objemu in zaradi tvojih lepih verzov sem na svoj način malo tam. Vsaj v mislih.
Lep pozdrav!
Desiree
Veš Desiree, v pripoveved sem želel vnesti o metuljih, ki so
se kdo ve od
kod znašli v gozdu, celo kačji pastir, žuželkah kot so čmrlji, ki
so
me preletavali, šumih okoli mene morda v daljavi divjad, pa bi
bil bolj
popoln o občutkih, ki sem jih sprejemal, o modrini neba, kjer
sem videl zgoraj oblake, ki so občasno prekrili sonce...Preveč
dolg bi bil. pa vendar toliko vsega lepega je v takem
sprehodu,
ko v polno zameš zrak, odpočiješ oči, prisluhneš
govorenju, pesmi narave..ja saj sem sedaj tudi predolg..
lp.
jože.k
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Tvoja sem in tebi dajem vse!
