Nekje

Tam, nekje nežen vetrič zapihal – njegovo ljubezen meni na svojih nevidnih krilih nese, je vsepovsod, tudi v tebi. In, ko sem taval v temi me je previdno zvlekel na sonce, s toplimi žarki me je božal in grel je mojo mrzlo dlan. In res je, da so vse pesmi moje so le kapljica ljubezni, ki jo v srcu nosi naskrivaj. Zopet trmasta solza drsi po mojem licu, ker vidim njegovo srce –je čisto in sijoče kot sončni dan, to je dar.