Mozaik

Čas teče enakomerno in polni struge sanj in upanj in polni struge življenj Brezkončen z ničemer omejen Vsak njegov trenutek...z ljubeznijo blagoslovljen ker le ljubezen lahko izpolni trenutek vsak bivanja... In potem se zgodi da v vsakem trenutku začutiš prisotnost in začneš dogodke sestavljati v mozaik in ti majhni delčki mozaika zbudijo slutnjo ...slutnjo obličja ki v času postaja jasnejša In prebudi se čutenje in upanje da je res da je tako In v noči v polsnu-me val sreče preplavi me nežno...neskončno močno prevzame kajti obličje iz mozaika...je obličje Ljubezni tiste ki jo v življenju iščem nenehno... in z njim pride spoznanje da je Ona nenehno tu v meni in z mano od večnosti v večnost...trenutke vse ki jo sestavljajo in polnijo... Trenutki...trenutki kot ta...čudoviti pridejo in izginejo v megli Ljubezen...Tvoja ljubezen ostane vsa čudovita v vsakem od nas živi... metulj