Morda bom poklicni vojak. Bom strah in trepet sovražnika. Nasprotnik se me bo bal. Toda komu bom služil ? Zakaj bi ubijal, ustrahoval ? V imenu koga, za koga, zakaj ? Moje sanje bi bile krvave, trupla bi me preganjala v snu, postal bi krvnik, plačanec, za seboj bi puščal krvavo sled. Morda bom vladar. Živel bi v ogromni palači. Vsi se mi bi klanjali, Karkoli bi želel, bi imel. Ljudje bi mi morda jedli z dlani, se mi dobrikali, prilizovali, toda v njihovih očeh bi začutil strah, opazil lažen nasmeh, laži, pozabljal bi na realnost, stvarnost., težave in probleme ostalih ljudi... Bom kar sem. Vse drugo naj so le sanje, sanje, ki jih bom preganjal, zaradi ljudi, ki me obdajajo, narave, ki me vabi k sebi, poslušal bom ptičje petje, nabiral rož, jih razdajal, poklanjal nasmehe, pomagal, se pogovarjal s preprostimi ljudmi, sprejemal čisto ljubezen iz dna srca.
#Poezija
morda bom...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
5Dobra izbira, Jože.k, dobro je usmerjati se le k dobremu, ki te vse pogosteje nagovarja. In lahko vse več dobrega namenjaš drugim ljudem in vsem bitjem, kar se spet vrača in širi po vsem planetu. Potem se tudi nedobro začne odzivati na dobro in se spreminjati. Hvala za setev spodbudnih misli.
So trenutki, ko razmišljam, kaj, kako bi napisal...to pa je bilo, kakor da bi mi nekdo narekoval, vodil, usmerjal.Napisal sem, poslal na sončeve pozitivke, potem pa sem analiziral, tuhtal, razmišljal.
Tako vidim svet, ljudi okoli sebe, samega sebe.
Hvala vsem za mnenja, komentarje. posebno pa sem vesel tebe Kanika.Saj nisem dolgo na tem portalu, vendar se tu počutim kot delček družine pozitivk, kakor sprejemam tudi tebe.Skozi čas dozorevamo, se kalimo, usmerja pa nas v razmišljanju čas in tisto kar se dogaja okoli nas.
Vsak od nas živi v svojem svetu, vendar le vsi skupaj sestavljamo celoto, ter smo na nek način odgovorni za prihodnost, tako svojo kot za tiste, ki prihajajo za nami.
Lep pozdrav vsem !
jože.k
Desiree, hvala za komentar, mnenje.Kot plačan vojak se resnično ne bi počutil v redu.Ne bi pa se sramoval biti prostovolec, nekako tako kot so bili naši predniki, če hočeš PARTIZANI.Borili so se za obstanek, za slovensko besedo in zemljo.Tudi ko je šlo za samostojnost Slovenije.Ne tudi mene ne bi ustavilo nič.Zdaj me kar zmrazi, ko poslušam in berem o kvazipatriotih, belih in njim enakih, njihovem osvobajanju, opravičevanju, izgovorih, spravi.To je že druga zgodba, ne bi o tem.
Še enkrat prisrčen pozdrav !
jože.k
Jože, moja čestitka!
V pesmici si izpovedal kar je bistvo človekovega hotenja...načrtovanja. Vendar se na žalost vedno ne izide, večkrat ni tako kot si posameznik zamišlja…želi.
Težave in tegobe niso merilo ugleda in sreče. Dejansko so lahko tegobe in težave samo izvir navdiha, ki neprestano povečuje opredeljevanje s katerim lahko ustvarimo svojo prihodnost, če bomo hodili po poti pravičnosti in resnice pa čeprav na tej poti ni vedno prostora za srečo in zadovoljstvo.
Z veseljem prebiram tvoja dela na tem portalu.
Lp, Franci
To si pa lepo povedal, čestitam za take misli. Nekaj podobnega kot si napisal v prvi kitici, sem nekoč pisala v nekem eseju. Se spraševala, čemu ubijati in s kakšno pravico. Pa ni bilo vsem všeč. Zato to tvojo pesem tem bolj sprejemam z naklonjenostjo. Kot da je v nekem smislu namenjena meni in mi daje prav.
Lep pozdrav!
Desiree
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Razprodaja...
