Moja zvezdica je tako daleč, komaj lovim v dehteči vodi njen odsev, vsakokrat se ponovi refren. Želim si skriti njo v svojo dlan, se prste potopijo v gladino tihe reke, brez nje ne najdem si utehe. Vidim sanjavo zvezdico le ponoči. Ko si priprem oči mi pripoveduje pravljico, v zadnjem? stavku na koncu – vejica ,
#Poezija
vejica ,

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Moj obraz
