#Poezija

Moja molitev

jože.k1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ne bom klical demonski sil zla, napotil jih k njej tja kamor je odšla, da bi se ji prikradle v spanec, v njene sanje, naj ima samo svoje, verjame, upa vanje... Le posušen cvet ji bom podaril, da se ji izpolnijo skrite skrite želje za njeno pot v prihodnost prosil Njega, naj v molitvi obvaruje je nesreče, zla. Čutim da ponovno se smehlja, burja s premenom njenih las se že igra, da ji moreče spomine iz preteklosti prežene, v svetel sončen dan jo zdaj popelje iz teme. Ko spomni srečnih dni se, na svoj ponos, z njimi morda zgradi si trden most, takrat denar, zlato naj ji bo obrobna stvar, pravega prijateljsta začuti, sprejme v dar.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

Tinkara
Jože.k pozdravljen! Zelo lepa in hkrati požrtvovalna pesmica, saj kljub bolečini, hrepenenju in trpljenju, izgubljeni ljubljeni osebi želiš vse najboljše in najlepše. Menim, da je to vrlina, ki je marsikdo ne premore. Lep večer in mirno noč, Tinkara
jože.k
Odgovor na komentar: Tinkara
Vsak trenutek, ki ga nekomu poklonimo ter nam to z enakim vrača je lep, čeprav je plačilo le hvaležen pogled, kretnja rok.Če pri iskanju odgovora na koncu naletiš naletiš na zid molka, pa pomaga le molitev.Včasih že. Tu je objavlja veliko tudi drugih avtorjev, rad jih berem. Hvala za pozornost ter prisrčen pozdrav ! jože.k
jože.k
Čeprav je v naravi ljudi, da si ob prekinitvi zveze izrečejo vse grdo, se s tem le še bolj zasovražijo, če pa bi si priklicali v spomin lepe, prijetne trenutke sobivanja, pa bi vsak od njiju iskal napake v sebi, iskal odgovor zakaj. jože.k
Prejšnji članek na to temo

Cvet s češnje