Moj rdeč nagelj

V grlu me je stiskalo. Tako nemočnega sem se počutil... Praznik naj bi bil, pa nevem kaj praznovati. Naj se veselim kresa ? Morda ljudi, družbe okoli sebe, ljudi, ki v strahu za jutri ne govorijo kaj dosti, le obujajo spomine, na večere in pred tem... na rdeč nagelj. Ja, saj se veselim, ker so v spominih lepi časi, ko sem bil neobremenjen, vedel, da bom dobil plačilo za delo, v pričakovanju dopusta, valovanja morja, lepih trenutkov. spominov. In ti lepi trenutki , preteklost je tisto kar se ne pozablja, kar vliva upanje, prebuja v realnosti časa, časa, ki sem mu priča, ljudi, ki obljubljajo, med tem pa čakam, občutim moč plamena, ki peče, žge in opominja!