Letos je na ulici, tam je, kar med ostalimi ljudmi, nosi darove, besede, napise. Ponavlja pa že slišano, ob pokih petard neuslišano. Saj ga ne razumem, prepoznam, zloščene čevlje, želje imam, čakam njegovih daril, slaščic, je namesto parkeljnov hudič, želje, pričakovanja šle so v nič. Pa saj tam je vse dimu, zamegljeno, njegove besede preglasijo poki, vpitje, dež neprijazni zvoki, brez dežnikov so nekateri mokri, pridi prosim, čakam v sobi topli.
#Poezija
Miklavž, čakam te
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Tako resnčno zvenijo te besede, vpete v ta čas , v katerem
živimo.
Zunaj sneži, meni pa je hladno ob zakurjeni peči zaradi tega kar
se dogaja.Saj več ne smem slaščic in sladkarij kot v svojih
mlajših letih, še prav posebno pa ne maram sladkih besed in
obljub od tistih, ki živijo sedaj v sladkih časih.Želim le da Miklavž,
morda Božiček ali Dedek Mraz vsem nam prinesejo spoznanje da
se spreminja na bolje v dobro vseh, takšnega darila bi bil najbolj
vesel, čeprav bi bile to le besede ki bi obveljale ter nas popeljale
v drugačne, lepše čase.
Hvala za komentar in lep pozdrav Polona !
jože.k
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo