Z mislijo na njo v noč odhajam, da jo prebolim, kjer jok slišim ciganskih strun, kitar…starih violin, tja z nočjo pojdem; med sinove teme… …otroke hladnih noči grem…med kralje ulice, med nočne ptice; vriskal in rajal bom… ….kolo plesal…….igral, strasti pod zvezdnim nebom užil, spomin nanjo utapljal.
#Poezija
Med kralji ulice...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Barbi hvala, zelo lepo si v pesmici izrazila, kako se streže takšnim...podobnim zadevam. Tudi tebi pozdravček.
Franci
In bila je bolečina.
Tiho kot dim cigarete
sem jo vdahnil.
In bilo je nekaj pesmi,
ki sem jih otresel
kot pepel cigarete.
Barbi hvala, res bo nekaj na tem. Me veseli, da si 'kontenta', hi, hi
Vse lepo še naprej.
Franci
Takrat, ko sem že mislil,
da je srčna rana,
ki si mi jo prizadejala,
ko si odšla,
preteklost nekega časa
in da je vse že zgodovina,
v kateri sem padal
se vzpenjal
umiral,
se ponovno rodil,
si jo z vrnitvijo ponovno odprla,
me obdala z nečem, kar je močnejše
od tebe in mene,
od naju obeh…v kar sva nekoč verjela oba.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ljudje
