Tvoja spoštljiva starost…veličina sence sta me zmeraj spravljali v stanje ponižnosti… …zaljubljenosti, zaresnega spogledovanja s teboj, ti lepotica vseh lepotic, mati vseh mater Pohorja; čeprav sem bil v tvoji bližini tako majhen… ….droban in tako nepomemben, sem bil vedno vesel in poln moči, ko sem prihajal k tebi kot popotnik dneva noči; da ponovno oživiš, bi ti rad pomagal in ta neusmiljeni čas ugnal, pretental ga, da te pomladi, mu ukazal, verjemi mi, draga, ne gre in ne gre, čas naredi svoje.
#Poezija
350-letni Maroltovi smreki…
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Spet si tako lepo ubesedil svoja občutenja, spomin, nostalgijo in se poklonil prelepemu drevesu, ki te je spremljalo vse življenje in bo verjetno ostalo še za tabo. Všeč si mi, ker si tako občutljiv tudi do drugih živih bitij. Na uho ti povem, da imam tudi sama eno svoje drevo, le da je tisto star hrast, a prav tako kljubuje času.
Lepa pesem, čestitam ti!
Pozdrav, Desiree
Hvala Ti, zelo lepo si napisala. "Tvoj" hrast je še gotovo živ...moja kraljica je mrtva. Pred meseci jo je neki nepridiprav požgal. Goreča...razpolovljena je zgrmela v strugo potoka Bistrica. Grozno jo je videti v vodi...več stoletja staro Pohorsko lepotico...vso ožgano...preperelo.
Sramuje se naj tisti, ki je dvignil roko nad takšni dragulj narave.
Desirre, lepo mi bodi in imej se.
lp, fp
Ja, res je, "moj" hrast še stoji, star, malo skrivenčen, po drugi strani pa orjaški in mogočen. Upam, da bo še, in da ga bom lahko srečevala ali sedala na njegove korenine, ko bom hodila skozi mestni park. Želim si, da ga ne bi posekali tako kot so tvojo smreko.
Žal tudi jaz poznam ljudi, ki ne marajo zelenja in so obsedeni s sekanjem dreves. Tudi tistih, ki so lepe, zdrave in nosijo v sebi zgodbe premnogih desetletij. A tega se zavedamo samo nekateri, vsi ne.
Lep pozdrav!
Desiree
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Mistična poroka
