Mama povej mi

Tavam v megli neznanega, blodim v zmešnjavi tega časa. Dvomi vrste se dan in noč, le kam plove ta barka in mi z njo? Kam obrnil jo bo veter prihodnosti? Jo še imamo.. svojo prihodnost? Kje barka vseh norosti bo pristala? Veš ti, mama? Vprašanj nešteto v mislih mi roji, o mama , odgovorov pa ni in ni. Bomo našli pot iz tega labirinta, ki vedno nove kaže nam poti? A te poti so negotove mama, saj vem, kar bo pa bo, praviš ti. A meni to ni sprejemljivo. Kam gremo, kam pridemo, kdo ve?