Neskončna sivina, tiha bolečina, strto srce, a edino ve, kaj sme in česa ne. Takrat, v maju, si mi lepšal sanje in jaz sem res verjela vanje. Še vedno podoživljam najine noči, ostal mi je spomin in solzne oči. Tako preprosto se je zaljubiti, tako lepo je ljubiti, tako boleče je vero izgubiti, pustiti vse, oditi… Spet je maj, prinaša upanje, čas za novo ljubezen… čas za igro srca… čas za naju, za oba… a kje si? Ne slišiš bitja srca? Ne stopaš po isti poti? Kaj neki te moti, da se ne najdeva. Jeanne
#Poezija
V maju

Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Všeč mi je ta pesem, ker je v njej občutiti toliko upanja in hrepenenja. Vedno neskončno boli, ko kaj izgubimo in tako zelo človeško je, da se s tem težko sprijaznimo in se oklenemo upanja.
Lepo povedano in vredno branja.
Lp. Louise
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Sij jutra
