Je lep a hladen, hladen kot moje dlani s katerimi sem pobožala ledene rože, zjutraj so krasile stekla avtomobila. Oblaki, ki se podijo zgoraj, dovolijo, da pokuka sonce, so kakor neusmiljeni gospodarji.. tisti, ki delijo mraz in sončne žarke. Toda dan daljši za petelinji je korak, celo trobentice so pokukale na plan, prezgodaj, saj jih še prekril sneg, a pomlad pride in z njo toplota sonca.
#Poezija
Januar

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Silvesterski poljub
