#Poezija

Januar

Polona1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Je lep a hladen, hladen kot moje dlani s katerimi sem pobožala ledene rože, zjutraj so krasile stekla avtomobila. Oblaki, ki se podijo zgoraj, dovolijo, da pokuka sonce, so kakor neusmiljeni gospodarji.. tisti, ki delijo mraz in sončne žarke. Toda dan daljši za petelinji je korak, celo trobentice so pokukale na plan, prezgodaj, saj jih še prekril sneg, a pomlad pride in z njo toplota sonca.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Silvesterski poljub