Kaj bom, ko bom velika

Najbrž so tudi vas, ko ste bili majhni, pogosto vprašali, kaj boste, ko odrastete, postali. Večina se jih le plašno smehlja in prav na tihem nekaj nerazumljivega zagodrnja. Oni dan pa mi drobcena deklica pravi; ko bom velika, bom mama, nikoli ne bom sama, hiša polna bo otrok in pridnih in delovnih rok. Da bi se le ti želja izpolnila, draga mala, deklica mila. Res ni nikjer šole za mame, a večina jih prav vse naloge prevzame. Toliko zmag, kot doseže mama, čeprav je na mnogih poteh čisto sama ne doseže nihče, nikoli, nikjer, zanjo ni nepremagljivih ovir. Zato je ta odločitev resnično smela, le da bi vanjo še dolgo verjela. Za vsako dekle je lahko uresničljiva, da je le dovolj pogumna in potrpežljiva. Jeanne