"Draguljarna"

V odsevu zrcala čiste vode izvira so ponosno nosili svoj sij diamanti. Vsi drugi dragulji iz draguljarne me k sebi vabili se vzvišeno smehljali. Nekje v prašnem kotu zavržen in sam sivi kamen je tiho osamljen ležal. Ne njem le tri črke v poljubu spojene skromno bliskajoč so ostajale neme. Videl sem zgodbo o neskončnih nočeh, o žeji peklenski, rojstvu prezira v ljudeh. Iz kamna je solza vroča na tla spolzela, sem njo v svojo dlan slučajno ujela. Kamna moč iz slane kaplje ljubezni rojena, je steno v srcu zlomila skrbno z leti zgrajeno. Tega kamna ne dam za vse dragulje na svetu, Izvir, kaplja in kamen – nikoli pesem izpeta.