Še danes jo vidim

Še danes jo vidim, deklico drobno, prestrašeno, samo, kako joka v temnem kotu podstrešja. Tja se je skrila, da bi se izognila grdim pogledom, trdim besedam svoje matere. Le zakaj me ne mara je premišljevala, saj nisem hotela, da tako bi bilo. A prišel je, starec, jo otipaval z roko, poljubljal, da se je tresla, govoril, da to ni grdo samo tiho da mora biti pa vse dobro bo. A so izvedeli vsi in bilo je hudo. Le oče verjel ji je, jokal je z njo. Toda mati ji ni dovolila, da bi z očetom govorila. A zdaj bi še njega, je rekla, nagnala jo stran, beseda je pekla. Njene velike oči so bile polne solz v tistem temnem kotu podstrešja se zanjo podiral je svet. Bilo ji je takrat morda pet let.