Želim si včasih da izgine zloba, povsod na svetu je kot gniloba, da človek človeku prenehal biti bi nekdo, saj vseenomu je, kaj z njim je in kako. A šibak nemočan sem pri teh željah, na trenutke majhen kakor zrno, grah, le kam drvi človeštvo me je strah, okruten neprijazen je naš vsakdan, čas. Premalo so želje izrečene, ni poguma, izgublja dostojanstvo se,več ni razuma, ko vsak vidi sebe, išče svojo pot, pri tem pozablja druge, svojih zmot. Vsak človek pravico ima živeti, nič vredno če ob tem mora še trpeti, nekaterim, ki prisegajo da so pravični, pogledajo naj v sebe, saj so krivični. Naj dano bo, prisluhnijo odprejo naj oči, ni vse tako kot rečejo kot lepo se zdi, ko le na danar mislijo in želijo kraljevati, pozabljajo, lačni, siromašni ne morejo več spati. Bo bogataš umrl kakor vsak drug, še zadnja ura polna mu bo muk, le kam z bogastvom svojim bo takrat težil, a le marmor, napis zlat grob mu bo krasil.
#Poezija
Človek človeku
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Občudujem tvoj socialni čut in empatijo do soljudi. Nobena stvar ne gre kar tako mimo tebe, vse se te dotakne, potem znaš pa to enkratno zliti v pesem. Bravo!
Desiree
Veš Desiree, če bi živela kot jaz, imela v življenju takšne
prepreke kot jaz, ter sem jih premagal, jim bil kos, potem
ostane to v človeku nekaj kar nosi s seboj.Odraščal sem v
siromaštvu, samo oče je bil zaposlen, sam sem se izučil
osnovnega
poklica, delal v tovarni, nadaljeval s študijem, bil sp., zdaj pa
sem upokojen Tisto med tem časom, kot družina, otroka, ter
nasilje alkoholika ki je narekoval mojo nadaljnjo pot in
odločitev
kakršna je že pač bila, je bilo le nekaj vmesnega.Tu živim v
miru, v
naravi, daleč proč od vsega, pa vendar, nekatere stvari me
bodo spremljale kot spomini in opomini, tudi preprost človek
in njegova borba za obstanek !
Hvala za komentar ter lep pozdrav !
jože.k
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Slovo od 2011
