Stojim pred vhodom in zrem v nebo. Od nekod pride vonj po kostanju, tistem pečenem, ki ga obožujem, manj pa laježu psa iz gozda. Po glasu ugotavljam poreklo kosmatinca. Le kaj bi dala samo za en pečen kostanj, pa da bi pes prenehal preganjati divjad, Morda le laja proti polni luni ali pa, saj več ne vem kaj mislim, vonj pečenih kostanjev je božanski V vsej svoji preproščini grem na toplo, reševala bom križanko, kuhala kostanj, imela prižgan radio, televizor, ta pa bo utišan zaradi reklam, tiste o alergijah, giga, giga mobijih.
#Poezija
Vonj po pečenem kostanju

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ne želi mi
