#Poezija

Dobri pastirji svojih misli

Ankablanka1 min branja
Deli zgodbo

V nas množica vsakršnih misli iz žuborečega vrelca zavesti, podzavesti, priklicanih ali celo nepovabljenih, hipnih, neopaznih ali vztrajnih, prijetnih, blagih ali vznemirljivih. Vrnjene iz preteklosti, bližnje in daljne, so popotnica za sedanje, prihodnje, za spomine, dogodke, namere, so vodnice za premislek in odločitve in namena življenja spoznanje. Za vsako misel, besedo smo odgovorni, da z njimi ne obremenimo vesti, da se plenilcem vdore prepreči in za slabo dovzeten svet ne okuži, je pot k miru, ljubezni in sreči. Ne ta zapis, branje ali modrovanje, način življenja je odločilen, da se notranjega pastirja sprejme, da se okrepi Njegova iskra rešitve in razplamti v mogočen plamen.

Prejšnji članek na to temo

Zimska idila

Komentarji

2 komentarja

Ankablanka
Najbrž ni naključje, da sem danes zjutraj ujela del TV-oddaje "Živalski svet" o sožitju psa in človeka. Prikazan je bil odnos psov in ljudi, tudi o ovčarskih psih. Ti dobro poskrbijo, da se čreda ovac drži skupaj. Če sta dva, se v varovanju lepo dopolnjujeta. Da bi se le ljudje tako razumeli in dopolnjevali!

Če je šla katera ovca malo po svoje, jo je eden brž napotil nazaj k čredi. Človek je predvsem opazoval in prav malo ukazoval.

Človekovo dejavno vest lahko primerjam s pastirjem ali psom - ovčarjem, da človek ne dovoli razsajati slabim mislim in dejanjem. Potem življenje poteka, kot je najbolj prav. Prav za nas in druge.