Klic na pomoč...

Vedno več jih je, Nimajo za hrano, oblačila, Ničesar neobičajnega. Njihov dan je žalosten, mrk. Stvari se ne pomikajo na bolje, So v primežu časa, Ljudi ki o njih odločajo, Pametujejo, besedičijo. Pa saj ne morejo živeti od obljub, Prijaznih nasmehov, Od sonca in zraka, naj jih imeti za bedaka. jože.k