Pustim jih pri miru, ne oziram se nanje. Skrbi. Prihuljeno, potuhnjeno se plazijo, jeguljaste, sluzasto spolzke, brez hrbtenične osnove. Zaudarjajo po kislem, trohnečem in razpadajočem, brez moje pozornosti so uvele in prazne. Pustim jih, da shirajo. Brez njih mi je bolje in lepše. Ometem pajčevine po kotih, kjer se potuhnjeno nabirajo in se hranim z ročnim delom. Ne grem na njihov pogreb, postim se od njihovih hlapov, užijem zdravilno dieto. Hranim se z ročnim delom in zadovoljna uživam sadove.
#Poezija
Post

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Pomladni ples snežink
