Le nekaj potez je potrebnih, da se ustnice nezavedno razširijo v nedolžen, že davno pozabljen otroški nasmeh. Potegneš jih, narišeš čaroben Jokajoč začetek, ki sledi mu A-jev topel, s Soncem obsijan dom, in Nate spomni me, saj veš Avtomatičen, tisočkrat narisan zaključek najlepše risbe, ki vekomaj me z jutrom skozi dan popelje v tvoj srčni pristan.
#Poezija
Risba

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ich liebe dich
