Bardske strune1 min branja
Deli zgodbo

Trnaste bodice nastavlja vzdolž svojega stebla, korenini globoko, trpežno se razraste brez ljubeče nege raste, raste, raste v izmučenih, zbitih tleh. Vijoličast košek kuštravega cveta ne čuje hvalnic, a vseeno gosti čebele. Kdor ga skuša izpulit, odnese bodic, ki jih nehvaležno zasaja v obrambo. Le eno pomaga, da se ukloni. Če zbito zemljo zrahljaš, ji vrneš zračnost, hranljivo dobroto, izgine. Bolje je ljubeče negovati hranljivo rodno prst, kot mukoma puliti bodeče plevele.

Prejšnji članek na to temo

Varnost