Samota kliče spomine, ob njih si ti, srce je polno bolečine, a tebe ni. Le kje je žar pomladi, ko narava se budi, zaprta sem v bodeči ogradi, odkar tebe ni. Noge pozabile so stezice, a misel na najine poti beži, kjer nekdaj so pele ptice, a danes vse je tiho, ker te ni. Samota kliče spomine, Ob njih ostajaš ti, a srce rešila bom praznine, čeprav tebe ni.
#Poezija
Samota kliče spomine
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Doroteja,
vidim, da si nova pesnica in da imaš že veliko napisanega. Lepo in kar tako naprej. Všečne so mi tvoje pesmi, komentar pa dodajam k tej, ker je tudi meni samota večno popotovanje med spomine.
Pozdrav Nuška
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Tulipani
