Letos nam oblaki niso po volji, tu preveč dežja, drugje suša pesti. So nevihte, poplave, plazovi, uničen pridelek, ceste, domovi. Oblakom se tako silno mudi, ker pri nas vse plamti in nori. Nihče samovoljen ne popusti, le komu je mar narave, ljudi? Nebo je prepolno grozečih oblakov tudi zaradi groženj, zamer in prepirov. Nihče popadljiv in sebičen ne oprosti, zakaj naj napake le narava odpusti?
#Poezija
Oblačno, sivo, vznemirljivo
