#Poezija

Biološka ura dneva

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Znoči se.
Mirovanje, negibnost
in mehkoba noči.
Spokojno zaspim.
Na splavu moja duša
plava na zahod.
Na obali je pustila telo
in mokro listje
samotnih spominov.
Se sprehodim po poteh,
ki jih ni več. Sončna vlakna
vrtijo vreteno vetrov
z razklenjenimi rokami.
Zrem skoz kožo
materinega obraza
in izmerim globino
ožarjenih vrat.
Uzrem globoki smisel
njene spolnitve.

Odtekanje dneva v noč.
Slovo dneva,
da vzide luč.

www.tatjana-malec.si

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Slovenska lipa