Morje v tebi

Če hočeš biti podoben morju, moraš prišepetavati pesku, govoriti potiho s slanimi usti, okusiti ga moraš, napolnjenega s šumi, se vanj potopiti, v prozorne globine modrine, utripati z ikrami, prisluhniti glasovom školjke in se s prsti dotakniti svoje soli v njem. Tam sta dve življenji – eno sončno na skali, drugo v globinah morja, ki ležita v tebi in utripata v paru. Nemirni veter te odnaša med cvetoče veje tvojega cvetnega prahu in med valovanje krvi davnih spominov, ki se rišejo v otoplitvah ledene dobe, v velikem zbiralniku ljubezni. Žile tlijo in odnašajo žerjavico v morje tvojega življenja, kakor da bi živel iz morja in za vračanje vanj.